Ob najavi Erasmus+ programa 2021–2027 so bile predstavljene tudi nove prioritete za naslednjih 7 let, ena izmed njih je inkluzija oz. vključevanje. Vključevanje v Erasmus+ programu razumemo kot prizadevanja za večanje dostopnosti programa, za čim večjo in raznoliko udeležbo ter spodbujanje enakih možnosti za udeležence z manj priložnostmi. Z različnimi aktivnostmi znotraj programa bomo spodbujali identifikacijo ovir, ki udeležencem z manj priložnostmi preprečujejo dostop v enaki meri in tudi mehanizmov za odstranjevanje teh ovir.

V želji, da bi bil Erasmus+ program dostopen kar se da široki skupini udeležencev in udeleženk spodbujamo institucije k vključujočim pristopom, v vseh projektnih fazah in vseh fazah aktivnosti.

Evropska komisija je za lažje izvajanje vključujočega pristopa pripravila krovni strateški dokument Implementation guidelines Erasmus+ and European Solidarity Corps Inclusion and Diversity Strategy oz. Strategijo vključevanja in raznolikosti. V Strategiji je identificiranih osem glavnih kategorij ovir, ki jih program identificira kot najpogostejše pri onemogočanju polne vključitve:

1. Posebne potrebe: fizične, duševne, intelektualne ali senzorične motnje.
2. Zdravstvene težave: hude oz. kronične bolezni, zdravstvene motnje, druga telesna ali duševna stanja.
3. Ovire, povezane s sistemi izobraževanja in usposabljanja: manjša učna uspešnost, mladi, ki zgodaj opustijo šolanje, in brezposelni mladi, nizko kvalificirani odrasli.
4. Kulturne razlike: posamezniki z migrantskim ali begunskim ozadjem, novo prispeli migranti, pripadniki nacionalnih ali etničnih manjšin, uporabnike znakovnega jezika oz. z jezikovnim prilagajanjem, težave s kulturno vključenostjo itd.
5. Družbene ovire: omejene socialne kompetence, asocialna ali visoko tvegana vedenja, (nekdanji) storilci kaznivih dejanj in uporabniki drog/alkohola, ostala socialna marginalizacija, specifične družinske okoliščine (prva oseba v družini, ki se izobražuje na terciarni ravni, starši (zlasti samohranilci/samohranilke), skrbniki, hranitelji, sirote, osebe iz institucionalne oskrbe itn.).
6. Ekonomske ovire: nizki življenjski standard, nizki dohodki, izobraževanje ob delu, prejemniki socialnovarstvenih dodatkov, dolgotrajno brezposelni, negotove življenjske razmere ali revščina, brezdomci, finančne težave itd.
7. Ovire, povezane z diskriminacijo: diskriminacije zaradi spola, starosti, etnične pripadnosti, religije, prepričanj, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali kadar gre za kombinacijo ene ali več omenjenih diskriminatornih ovir.
8. Geografske ovire: življenje na oddaljenih ali podeželskih območjih, majhnih otokih ali v obrobnih oddaljenih regijah, v predmestjih, v območjih z manj storitvami (omejen javni prevoz, slaba infrastruktura) itd.

Udeleženci z manj priložnostmi se z različnimi ovirami srečajo najprej v svojem lokalnem okolju nato pa še na ravni sistema oziroma v samem procesu storitev (pri informiranju, selekciji, izboru, podpori in spremljanju). Da bi te ovire pravočasno in pravilno identificirali in odpravili, strategija še posebej izpostavlja pomembnost individualnega pristopa k udeležencem in razumevanja njihovega osebnega konteksta. 

V procesu postavljanja strategije je Evropska komisija prepoznala potrebe po bolj vključujočih oblikah mobilnosti za udeležence z manj priložnostmi, po dodatnih finančnih sredstvih, do katerih je sedaj upravičeno večje število udeležencev, in po dodatni organizacijski podpori ob vzpostavitvi vključujočih podpornih sistemov. Prav tako Strategija institucije spodbuja k povezovanju in deljenju dobrih praks, izpolnjevanju in usposabljanju strokovnega osebja (t.i. skrbniki vključenosti), oblikovanju internih strateških ciljev in pristopov itn.

Tudi na Centru pripravljamo aktivnosti za podporo institucijam za pripravo in izpeljavo vključujočih pristopov. V slovenski jezik prevajamo zgoraj omenjeno Strategijo vključenosti in raznolikosti Evropske komisije, prav tako oblikujemo Akcijski načrt vključenosti in raznolikosti. Ta nastaja na podlagi realnih potreb in izzivov pogodbenikov iz izkušenj dela s posamezniki z manj priložnostmi.

Vključevanje ne more biti zgolj ena izmed dodatnih aktivnosti, ampak mora biti leča, skozi katero izvajamo vse aktivnosti programa. Šele takrat bodo tako program kot institucije – in tudi Center – postali zares vključujoči.

Na Centru imamo imenovana dva skrbnika vključevanja oz. Inclusion Officerja, ki koordinirata delovno skupino za vključevanje. Skupina pripravlja smernice in Akcijski načrt za izvajanje prioritete, zbira primere dobre prakse, pripravlja izobraževanja in usposabljanja itn. Če imate primer dobre prakse, kakšno vprašanje ali drugo pobudo, ste vabljeni, da nam pošljete sporočilo na

Poleg vključevanja in raznolikosti so ključne prioritete Erasmus+ programa tudi okolje in boj proti podnebnim spremembam, digitalna preobrazba in participacija v demokratičnem življenju. Vse aktivnosti znotraj programa so zastavljene tako, da izražajo te posamezne prioritete in jih s tem postavljajo v samo središče izvajanja programa.

Vrnite se na možnosti sodelovanja.

Koristne povezave

Strategija vključevanja in raznolikosti (PDF)

Implementation guidelines Erasmus+ and European Solidarity Corps Inclusion and Diversity Strategy (PDF)

Data collection and analysis of Erasmus+ projects
Focus on inclusion in education : final report, June 2022

SALTO InCLUsive Erasmus+ tool

Interaktivna karta vključenosti in raznolikosti (SALTO YOUTH I&D)

Smernice za upravičenost do dodatne finančne podpore za
premostitev ovir udeležencev mobilnosti z manj priložnostmi

Vključujoče in pravično izobraževanje (Novičnik CMEPIUS, 2022

Konferenca: Vključevanje, inkluzivnost in pravičnost v vzgoji in izobraževanju (Brdo pri Kranju, september 2022)

Projekt: Better integration of adult immigrants into adult educational programmes (primer dobre prakse)