5 ključnih elementov projekta
Analiza potreb je temelj projekta in zatorej ključni element, na katerem gradite vse nadaljnje aktivnosti. Pogosto je prav utemeljitev projekta najbolj šibek element projektne prijave. Ne glede na to, za kakšen tip projekta gre, in ne glede na to, ali prijavni obrazec neposredno sprašuje po analizi potreb, mora ta biti opravljena. Obseg, globina in strokovnost so seveda proporcionalni glede na to, za kako zahteven in velik projekt gre. Odgovoriti si je treba na vprašanje, KAJ želimo spremeniti in ZAKAJ. Pomembno je izhajati iz dejanskih potreb, ki jih ima ciljna skupina, ki jo naslavljate. Aktualne potrebe pa smotrno povezati s teorijo, že opravljenimi študijami, analizami, izvedenimi projekti, tako na nacionalnem kot mednarodnem nivoju.
Cilj je želena sprememba ob zaključku projekta. Teorij projektnega menedžmenta in posledično poimenovanj in načinov postavljanja ciljev je toliko, kot je teoretikov in raziskovalcev projektnega vodenja. Za tovrstne projekte je pomembno, da imate postavljen globalni cilj projekta, ki je skladen s prioritetami programa ali akcije, ki jo naslavljate. Odražati se mora skozi analizo potreb, naslov projekta … Poleg tega pa si morate v projektu postaviti tudi specifične/operativne/kratkoročne cilje, ki so povezani z različnimi ciljnimi skupinami, ki jih naslavljate v projektu (vodstvo, učeči se, ostali zaposleni), oziroma s končnimi uporabniki in da pri postavljanju ciljev sledite načrtu razvoja vaše organizacije. Zaželeno je, da so cilji postavljeni po metodi SMART (Specific – specifičen, Measurable – merljiv, Achievable – dosegljiv, Relevant – ustrezen, Time sensitive – časovno določen).
Najbolj opazni element projekta je rezultat, ne glede na to, ali je prijemljiv (priročnik) ali neoprijemljiv (novo znanje). Med načrtovanjem se pogosto zamenjuje pojma rezultat in cilj. Poenostavljeno lahko rečemo, da so rezultati prenosljivi (pa naj bo to novo znanje, modul ali priročnik), cilji pa ne (vezani so na zaprto ciljno skupino, kot npr. celotni 8. c razred, študente pedagoške fakultete, smer predšolska vzgoja, izobraževalce odraslih v Zasavski regiji). Že v fazi priprave rezultatov je treba razmišljati o tem, da bodo pripravljeni v obliki (tiskana, elektronska, video) in obsegu, ki sta prilagojena ciljni skupini. V mislih imejte več kot zgolj testno skupino, s katero boste skupaj pripravljali gradivo. Stremeti morate k temu, da bodo vsi rezultati pripravljeni v takšni obliki, da jih bo možno nadgraditi, predelati in jih bodo lahko uporabili tudi tisti, ki niso bili neposredno vpeti v projektne aktivnosti. Torej, da bodo rezultati trajni. Več o trajnosti rezultatov pa si lahko preberete tukaj. Rezultate, ki so že nastali v projektih Erasmus+, si lahko ogledate na platformi EPRP: ERASMUS+ PROJECT RESULTS.
Evalvacija poteka vsaj na dveh nivojih, in sicer na nivoju projekta kot celote in na nivoju posameznih ciljev. Za merjenje uspeha je pomembno, da so cilji ustrezno definirani in da so kazalniki uspeha takšni, da bodo omogočali dejansko merjenje doseganja ciljev in vpogled, do katere mere so ti bili realizirani. Poznamo različne pristope preverjanja kakovosti (evalvacije) glede na to, kdaj bo ta opravljena, kdo jo bo opravil oziroma kaj bomo evalvirali. Treba je določiti, s katerimi metodami bomo zbirali želene podatke – kvalitativne (intervju, fokusna skupina) ali kvantitativne (anketni vprašalnik, sekundarni podatki). Pogosto se v projektih srečamo z merjenjem najnižje stopnje učinka – zadovoljstvom, kar pa za tovrstne projekte ni dovolj. Pomagate si lahko tudi z orodjem Matrika Učinek+.
Pri razširjanju oziroma diseminaciji je pomembno, da definirate ciljne skupine, za katere bi bilo smotrno, da poznajo vaše delo na projektu, ugotovitve projekta in komu bi rezultati lahko pomagali. V drugem koraku pa, na kakšen način jim boste tovrstne informacije najlažje posredovali. Ob omembi diseminacija so pogosto prve asociacije mediji, množično razširjanje, socialna omrežja. Ampak bolj bistveno kot to, da objavite članek o projektu v dnevnem časopisju, je, da diseminirate rezultate med strokovno javnostjo in vašimi kolegi, ki bi jim rezultati projekta dejansko lahko pomagali. Pomembno je, da pomislite na okolje, v katerem delujete, vam sorodne ali istovrstne institucije, odločevalce politik, vaše končne uporabnike, ciljne skupine. Predvsem pa je ključno, da novo znanje in projektne rezultate razširite med vaše sodelavce, ki niso bili udeleženci mobilnosti ali del projektnega tima. Vsaki skupini morate prilagoditi vsebine, ki jih sporočate, in kanal, prek katerega jih boste naslovili. Več si lahko preberete v priročniku, ki smo ga pripravili za vas, oziroma se udeležite kakšne izmed naših delavnic na to temo.
Če ne veste kako naprej, si poglejte osnove mednarodnega sodelovanja ali pa raziskujte naprej.
