Kako začeti?

Bi radi mednarodno sodelovali, pa ne veste, kako začeti?

Vabimo vas, da si najprej spodaj ogledate kratke napotke, ki smo jih pripravili za vas. Pomagate si lahko tudi z ogledom zbornikov in vzorčnih projektov. Kakšna je dodana vrednost mednarodnega sodelovanja, vam povedo videi sodelujočih.

Center nudi enostavne oblike mednarodnega sodelovanja, kot so npr. sodelovalni projekti na daljavo, izobraževanja in usposabljanja v tujini za učeče se in pedagoško/andragoško osebje, omogoča pa tudi sodelovanje v bolj kompleksnih projektih različnih institucij, kot so npr. Partnerstva za sodelovanje.

Za začetek predlagamo, da izberete enostavnejše oblike sodelovanja, lahko pa se kot partnerji pridružite bolj zahtevnim projektom.

1. Vsebina projekta

Prvi korak je odločitev, da se boste vključili v mednarodne projekte, da obstaja želja in potreba po mednarodnem sodelovanju. V nadaljevanju se je treba vprašati, KAJ želimo s projektom spremeniti, KAJ je namen projekta in KDO je naša ciljna publika, KOMU bodo aktivnosti/rezultati namenjeni? Glavna je torej odločitev o temi/vsebini, ki jo boste znotraj projekta naslavljali. Sledi priprava analize stanja oziroma analize potreb.

Več informacij najdete v zavihku 5 ključnih elementov projekta.

2. Iskanje primerne akcije

Ko boste vedeli, kaj želite s projektom doseči, je treba poiskati ustrezno akcijo znotraj programa. Različne akcije programa Erasmus+ ponujajo različne možnosti, naslavljajo različne ciljne skupine in imajo različen namen. V akcijah individualnih aktivnosti gre za izmenjavo učencev, za profesionalni razvoj zaposlenih na šolah, za krepitev mednarodne mreže. V akcijah strateških partnerstev pa je v ospredju iskanje rešitev, izmenjava dobrih praks, priprava novih skupnih gradiv, naslavljanje izzivov z več različnih zornih kotov, povezovanje predvsem po vertikali in ne zgolj horizontali. Predlagane rešitve morajo biti aktualne tudi širše, ne samo za ustvarjeno partnerstvo. Na naši spletni strani dobite okvirne opise akcij, v Vodniku za prijavitelje pa vse podrobnosti.

3. Mednarodno partnerstvo

Ne glede na to, za katero akcijo se boste odločili, je potreben resen razmislek o sestavi mednarodnega partnerstva. Odvisno od zahtevnosti akcije in projekta ter vaših izkušenj se boste lotili iskanja partnerjev v tujini. Prve mednarodne partnerje boste morda iskali glede na državo, iz katere prihajajo (ker ste prebrali, da so zelo dobri v temi, ki vas zanima), mogoče bodo vaši prvi partnerji prihajali z držav, ki ste jih vi ali vaši sodelavci že obiskali, v sklopu strokovnega razvoja. Bolj ko boste izkušeni, večje bodo tudi vaše zahteve po točno določenem partnerju v tujini (glede na tip institucije, regijo, ekspertizo). Mednarodne partnerje si lahko poiščete s pomočjo različnih portalov, kot so School Education Gateway, Twinning, EPALE, ali v skupinah na socialnih omrežjih (LinkedIn, Facebook …), prek pobratenih občin, s pomočjo znancev v tujini ali pa sodelavcev, ki so že bili v tujini na katerem od usposabljanj.

4. Oblikovanje tima na vaši instituciji

V projektu ne more sodelovati zgolj ena oseba z institucije. Poiskati si morate ustrezne sodelavce, ki vam bodo pomagali. Zaželeno je, da člani ekipe posedujejo čim bolj raznolika znanja, kompetence, sposobnosti. Mogoče boste prvo skupino oblikovali bolj glede na njihovo željo po sodelovanju, na podlagi zavzetosti in medsebojnega razumevanja, v nadaljevanju pa gradili ekipo v smeri večje pestrosti in raznolikosti. Motiviranje sodelavcev za sodelovanje je lahko včasih velik izziv. V kolikor jih nikakor ne morete pritegniti, lahko poizkusite s projekti eTwinning (če prihajate iz vrtca, osnovne ali srednje šole, z višje- ali visokošolskega zavoda, ki usposablja bodoče učitelje), kjer ni potreben tim, ampak lahko projekt vodite sami.

5. Oddaja prijavnice

V zadnjem koraku sledi priprava in oddaja prijavnice. Pred tem naj vam partnerji pripravijo opise lastnih institucij. Najbolj učinkovito je, če jim postavite zelo natančna vprašanja, na katera vam morajo odgovoriti. Razdelite si naloge pisanja prijavnice, organizirajte več kratkih in učinkovitih spletnih srečanj. Ne pozabite, da nekatere akcije pod določenimi pogoji omogočajo tudi dodatna sredstva za pripravo na projekt. Več o tem si lahko preberete na naši spletni strani (spletna povezava). Pred oddajo poiščite t. i. kritičnega prijatelja, ki bo prebral vsaj povzetek projekta, in vam posredoval iskreno povratno informacijo o jasnosti zapisanega. Ne pozabite si ogledati še zavihek 5 korakov do oddaje vloge.

In ne nazadnje, UŽIVAJTE V MEDNARODNIH PROJEKTIH.

1.  Registracija posameznika in organizacije na portalih EU

V prvi fazi se mora koordinator – posameznik registrirati v bazi EU login. Šele, ko posameznik pridobi osebni račun EU login, lahko registrira na portalu tudi svojo institucijo (vrtec, šolo, podjetje, fakulteto, zavod …). Z registracijo institucije boste pridobili t.i. kodo institucije OID, ki je nujno potrebna za vse sodelujoče v programu Erasmus+. Pomembno je, da preverite, ali imajo tudi vse ostale sodelujoče institucije v projektu kodo OID.

2.  Spletna prijavnica

Na spletni strani Evropske komisije lahko dostopate do vseh prijavnih obrazcev. Izbrati morate pravo področje, ki ga naslavljate, in pravo akcijo. Prijavnico odpre glavni koordinator v imenu institucije, ki jo zastopa. Timu na lastni instituciji in tujim partnerjem lahko dodeli pravice urejanja in izpolnjevanja prijavnice ali pa zgolj možnost vpogleda v prijavnico. Naš nasvet bi bil, da si vprašanja s prijavnice prekopirate v orodje, ki omogoča skupen vpogled (npr. Google Docs) in delo na dokumentu. Na koncu pa ena oseba vse odgovore prekopira v spletno prijavnico.

3.  Vsebina prijavnice

S pripravo vsebine prijavnice je treba začeti pravočasno. Predvsem morajo pri pripravi vsebine sodelovati vsi mednarodni partnerji, če tip akcije to zahteva. Ravno tako na matični instituciji ne more celotna priprava sloneti zgolj na eni osebi. Ne pozabite, da gre za projekte, kjer je obvezna jasno razvidna mednarodna dimenzija. Preden pričnete izpolnjevati prijavnico, si odgovorite na vprašanja KDO, KAKO, KDAJ, ČEMU. In najbolj pomembno vprašanje, KAJ bomo s projektom spremenili. Vabimo tudi, da si ogledate še zavihek 5 korakov do projekta.

4. Obvezne priloge spletne prijavnice

Pri oddaji prijavnice morate biti pozorni tudi na obvezne priloge. Te so lahko od akcije do akcije različne, vedno pa je treba pripeti častno izjavo. V kolikor izjave ne priložite, bo vaša prijava samodejno zavrnjena. Častna izjava, ki je deloma predhodno izpolnjena, najdete jo ob zaključku prijavnega obrazca, natisnete in po potrebi dopolnite. Podpisati jo mora odgovorna ali pooblaščena oseba institucije. V kolikor bo podpisana s strani pooblaščene osebe, morate obvezno priložiti tudi pooblastilo za podpisovanje.

5. Oddaja spletne prijavnice

Spletno prijavnico oddajte takoj, ko je pripravljena, če je le mogoče, ne odlašajte do zadnjega dne. Ne čakajte na zadnje minute, kajti obstaja velika možnost, da zaradi preobremenitve sistema oddaja ne bo uspešna do roka. V kolikor ste po oddaji ugotovili, da je treba prijavnico še dodelati, jo lahko znova odprete, spremenite, dopolnite, izbrišete in oddate. V ocenjevanje bo odšla zadnja prijava, ki je bila oddana v roku.  Ničesar ne pošiljajte po klasični pošti. Prve dneve po oddaji vloge redno spremljajte svojo elektronsko pošto, v kolikor boste pozvani k tehnični dopolnitvi vloge.

1. Analiza potreb

Analiza potreb je temelj projekta in zatorej ključni element, na katerem gradite vse nadaljnje aktivnosti. Pogosto je prav utemeljitev projekta najbolj šibek element projektne prijave. Ne glede na to, za kakšen tip projekta gre, in ne glede na to, ali prijavni obrazec neposredno sprašuje po analizi potreb, mora ta biti opravljena. Obseg, globina in strokovnost so seveda proporcionalni glede na to, za kako zahteven in velik projekt gre. Odgovoriti si je treba na vprašanje, KAJ želimo spremeniti in ZAKAJ. Pomembno je izhajati iz dejanskih potreb, ki jih ima ciljna skupina, ki jo naslavljate. Aktualne potrebe pa smotrno povezati s teorijo, že opravljenimi študijami, analizami, izvedenimi projekti, tako na nacionalnem kot mednarodnem nivoju.

2. Cilji

Cilj je želena sprememba ob zaključku projekta. Teorij projektnega menedžmenta in posledično poimenovanj in načinov postavljanja ciljev je toliko, kot je teoretikov in raziskovalcev projektnega vodenja. Za tovrstne projekte je pomembno, da imate postavljen globalni cilj projekta, ki je skladen s prioritetami programa ali akcije, ki jo naslavljate. Odražati se mora skozi analizo potreb, naslov projekta … Poleg tega pa si morate v projektu postaviti tudi specifične/operativne/kratkoročne cilje, ki so povezani  z različnimi ciljnimi skupinami, ki jih naslavljate v projektu (vodstvo, učeči se, ostali zaposleni), oziroma s končnimi uporabniki. Zaželeno je, da so cilji postavljeni po metodi SMART (Specific, Measurable, Achievable, Relevant, Time sensitive).

3. Rezultati

Najbolj opazni element projekta je rezultat, ne glede na to, ali je prijemljiv (priročnik) ali neoprijemljiv (novo znanje). Med načrtovanjem se pogosto zamenjuje pojma rezultat in cilj. Poenostavljeno lahko rečemo, da so rezultati prenosljivi (pa naj bo to novo znanje, modul ali priročnik), cilji pa ne (vezani so na zaprto ciljno skupino, kot npr. celotni 8. c razred, študente pedagoške fakultete, smer predšolska vzgoja, izobraževalce odraslih v Zasavski regiji). Že v fazi priprave rezultatov je treba razmišljati o tem, da bodo pripravljeni v obliki (tiskana, elektronska, video) in obsegu, ki sta prilagojena ciljni skupini. V mislih imejte več kot zgolj testno skupino, s katero boste skupaj pripravljali gradivo. Stremeti morate k temu, da bodo vsi rezultati pripravljeni v takšni obliki, da jih bo možno nadgraditi, predelati in jih bodo lahko uporabili tudi tisti, ki niso bili neposredno vpeti v projektne aktivnosti. Torej, da bodo rezultati trajni. Več o trajnosti rezultatov pa si lahko preberete tukaj. 

4. Spremljanje kakovosti projekta (evalvacija)

Evalvacija poteka vsaj na dveh nivojih, in sicer na nivoju projekta kot celote in na nivoju posameznih ciljev. Za merjenje uspeha je pomembno, da so cilji ustrezno definirani in da so kazalniki uspeha takšni, da bodo omogočali dejansko merjenje doseganja ciljev in vpogled, do katere mere so ti bili realizirani. Poznamo različne pristope preverjanja kakovosti (evalvacije) glede na to, kdaj bo ta opravljena, kdo jo bo opravil oziroma kaj bomo evalvirali. Treba je določiti, s katerimi metodami bomo zbirali želene podatke – kvalitativne (intervju, fokusna skupina) ali kvantitativne (anketni vprašalnik, sekundarni podatki). Pogosto se v projektih srečamo z merjenjem najnižje stopnje učinka – zadovoljstvom, kar pa za tovrstne projekte ni dovolj. Pomagate si lahko tudi z orodjem Matrika Učinek+.

5. Razširjanje (diseminacija) rezultatov

Pri razširjanju oziroma diseminaciji je pomembno, da definirate ciljne skupine, za katere bi bilo smotrno, da poznajo vaše delo na projektu, ugotovitve projekta in komu bi rezultati lahko pomagali. V drugem koraku pa, na kakšen način jim boste tovrstne informacije najlažje posredovali. Ob omembi diseminacija so pogosto prve asociacije mediji, množično razširjanje, socialna omrežja. Ampak bolj bistveno kot to, da objavite članek o projektu v dnevnem časopisju, je, da diseminirate rezultate med strokovno javnostjo in vašimi kolegi, ki bi jim rezultati projekta dejansko lahko pomagali. Pomembno je,  da pomislite na okolje, v katerem delujete, vam sorodne ali istovrstne institucije, odločevalce politik, vaše končne uporabnike, ciljne skupine. Vsaki skupini morate prilagoditi vsebine, ki jih sporočate, in kanal, prek katerega jih boste naslovili. Več si lahko preberete v priročniku, ki smo ga pripravili za vas, oziroma se udeležite kakšne izmed naših delavnic na to temo.

Vzorčni primeri projektov ambasadorjev eTwinning
Recepti eTwinning za vsako šolo in vrtec (PDF)
Vzorčni primeri projektov EU s portala eTwinning

Oglejte si vse zbornike in primere projektov.

Oglejte si video vsebine in izjave o učinkih mednarodnega sodelovanja.

1. Analiza potreb

Analiza potreb je temelj projekta in zatorej ključni element na katerem gradite vse nadaljnje aktivnosti. Pogosto je prav utemeljitev projekta najbolj šibek element projektne prijave. Ne glede na to za kakšen tip projekta gre in ne glede na to ali prijavni obrazec direktno sprašuje po analizi potreb, mora le ta biti opravljena. Obseg, globina in strokovnost je seveda proporcionalna glede na to za kako zahteven in velik projekt gre. Odgovoriti si morate na vprašanje KAJ želimo spremeniti in ZAKAJ želimo to spremeniti. Pomembno je, da izhajate iz dejanskih potreb, ki jih ima ciljna skupina, ki jo naslavljate. Aktualne potrebe pa smotrno povežete s teorijo, že opravljenimi študijami, analizami, izvedenimi projekti, tako na nacionalnem kot mednarodnem nivoju.

2. Cilji

Cilj je tisto kamor želite s projektom priti, želena sprememba ob zaključku projekta. Teorij projektnega managementa in posledično poimenovanj in načinov postavljanja ciljev je toliko kot je teoretikov in raziskovalcev projektnega vodenja. Za tovrstne projekte je pomembno, da imate postavljen globalni cilj projekta, ki je skladen s prioritetami programa ali akcije, ki jo naslavljate. Odražati se mora skozi analizo potreb, naslov projekta … Poleg tega pa si morate v projektu postaviti tudi specifične/operativne/kratkoročne cilje, ki so povezani  z različnimi ciljnimi skupinami, ki jih naslavljate v projektu (vodstvo, učeči se, ostali zaposleni) oziroma končnimi uporabniki. Zaželeno je, da so cilji postavljeni po metodi SMART (Specific, Measurable, Achievable, Relevant, Time sensitive).

3. Rezultati

Najbolj opazni element projekta je rezultat, ne glede na to ali je le ta oprijemljiv (priročnik) ali neoprijemljiv (novo znanje). V fazi načrtovanja se pogosto zamenjuje pojma rezultat in cilj. Poenostavljeno lahko rečemo, da so rezultati prenosljivi (pa naj bo to novo znanje, modul ali priročnik), cilji pa ne (vezani so na zaprto ciljno skupino kot npr. celotni 8. c razred, študente pedagoške fakultete, smeri predšolske vzgoje, izobraževalce odraslih v Zasavski regiji). Že v fazi priprave rezultatov je potrebno razmišljati o tem, da bodo pripravljeni v obliki (tiskana, elektronska, video) in obsegu, ki je prilagojen ciljni skupini. V mislih morate imeti več kot zgolj testno skupino s katero boste skupaj pripravljali gradivo. Stremite k temu, da so vsi rezultati pripravljeni v taki obliki, da jih bo možno nadgraditi, predelati in uporabiti tudi tistim, ki niso bili neposredno vpeti v projektne aktivnosti. Torej, da bodo rezultati trajni. Več o trajnosti rezultatov pa si lahko preberete tukaj. 

4. Spremljanje kakovosti projekta (evalvacija)

Evalvacija poteka vsaj na dveh nivojih in sicer, na nivoju projekta kot celote in na nivoju posameznih ciljev. Za merjenje uspeha je pomembno, da so cilji ustrezno definirani in da so kazalniki uspeha taki, da bodo omogočali dejansko merjenje doseganja ciljev in vpogled do katere mere so le ti bili realizirani. Poznamo različne pristope preverjanja kakovosti (evalvacije) glede na to kdaj bo le ta opravljena, kdo jo bo opravil oziroma kaj bomo evalvirali. Potrebno je določiti s katerimi metodami bomo zbirali želene podatke – kvalitativne (intervju, fokusna skupina) ali kvantitativne (anketni vprašalnik, sekundarni podatki). Pogosto se v projektih srečamo z merjenjem najnižje stopnje učinka – zadovoljstvom – kar pa za tovrstne projekte ni dovolj. Pomagate si lahko tudi z orodjem Matrika Učinek+.

5. Razširjanje (diseminacija) rezultatov

Pri razširjanju oziroma diseminaciji je pomembno, da ugotovite kdo so vaše ciljne skupine, za katere bi bilo smotrno, da poznajo vaše delo na projektu, ugotovitve projekta, komu bi rezultati lahko pomagali. V drugem koraku pa na kakšen način jim boste tovrstne informacije najlažje posredovali. Ob omembi diseminacija je pogosto prva asociacija mediji, množično razširjanje, socialna omrežja. Ampak bolj bistveno kot to, da objavite članek o projektu v dnevnem časopisju je, da diseminirate rezultate med strokovno javnostjo in vašimi kolegi, katerim bi rezultati projekta dejansko lahko pomagali. Pomembno je,  da pomislite na okolje v katerem delujete, vam sorodne ali istovrstne institucije, odločevalce politik, vaše končne uporabnike, ciljne skupine. Vsaki skupini morate prilagoditi vsebine, ki jih sporočate in kanal preko katerega jih boste naslovili. Več si lahko preberete v priročniku, ki smo ga pripravili za vas oziroma se udeležite kakšne izmed naših delavnic na to temo.

1. Vsebina projekta

Prvi korak je odločitev, da se boste vključili v mednarodne projekte, da obstaja želja in potreba po mednarodnem sodelovanju. V nadaljevanju se je potrebno vprašati KAJ želimo s projektom spremeniti, KAJ je namen projekta in v nadaljevanju KDO je naša ciljna publika, KOMU bodo aktivnosti/rezultati namenjeni? Glavna je torej odločitev o temi/vsebini, ki jo boste znotraj projekta naslavljali. Sledi priprava analiz stanja oziroma analize potreb. Več o tem si lahko preberete tukaj (spletna povezava). Več informacij najdete v 5 ključnih elementov projekta.

2. Iskanje primerne akcije

Na točki, ko boste vedeli kaj želite s projektom doseči je potrebno poiskati ustrezno akcijo znotraj programa. Različne akcije programa Erasmus+ ponujajo različne možnosti, naslavljajo različne ciljne skupine in imajo različen namen. V akcijah individualnih aktivnosti gre za izmenjavo učencev, za profesionalni razvoj zaposlenih na šolah, za krepitev mednarodne mreže. V akcijah strateških partnerstev pa je v ospredju iskanje rešitev, izmenjava dobrih praks, priprava novih skupnih gradiv, naslavljanje izzivov z več različnih zornih kotov, povezovanje predvsem po vertikali in ne samo horizontali. Predlagane rešitve morajo biti aktualne ne samo za ustvarjeno partnerstvo ampak tudi širše. Na naši spletni strani dobite okvirne opise akcij, v Vodniku za prijavitelje pa vse podrobnosti.

3. Mednarodno partnerstvo

Ne glede na to, za katero akcijo se boste odločili, je potreben resen razmislek o sestavi mednarodnega partnerstva. Odvisno od zahtevnosti akcije in projekta ter vaših izkušenj se boste lotili iskanja partnerjev v tujini. Prve mednarodne partnerje boste mogoče iskali glede na državo iz katere prihajajo (ker ste prebrali, da so v temi, ki vas zanima zelo dobri), mogoče bodo prvi vaši partnerji prihajali z držav, ki ste jih že obiskali, vi ali vaši sodelavci, v sklopu profesionalnega razvoja. Bolj kot boste izkušeni, večje bodo tudi vaše zahteve po točno določenem partnerju v tujini (glede na tip institucije, regijo, njihovo ekspertizo). Mednarodne partnerje si lahko poiščete s pomočjo različnih portalov kot so School Education Gateway, Twinning, EPALE ali v skupinah na socialnih omrežjih (LinkedIn, Facebook …), preko pobratenih občin, s pomočjo znancev v tujini ali pa sodelavcev, ki so že bili v tujini na kakšnem usposabljanju.

4. Oblikovanje tima na vaši instituciji

V projektu ne more sodelovati zgolj ena oseba z institucije. Poiskati si morate ustrezne sodelavce, ki vam bodo pomagali. Zaželeno je, da člani ekipe posedujejo čim bolj različna znanja, kompetence, sposobnosti. Mogoče boste prvo skupino oblikovali bolj glede na njihovo željo po sodelovanju, na podlagi zavzetosti in medsebojnega razumevanja in boste v nadaljevanju gradili ekipo v smeri večje pestrosti in raznolikosti. Motiviranje sodelavcev za sodelovanje je lahko včasih velik izziv. V kolikor jih nikakor ne morete angažirati, lahko poizkusite s projekti eTwinning (če prihajate z vrtca, osnovne ali srednje šole, višjega ali visokošolskega zavoda, ki usposablja bodoče učitelje), kjer ni potreben tim ampak lahko projekt vodite sami.

5. Oddaja prijavnice

V zadnjem koraku sledi priprava in oddaja prijavnice. Pred tem naj vam partnerji pripravijo opise lastnih institucij. Najbolj učinkovito je, če jim postavite zelo natančna vprašanja, na katera vam morajo odgovoriti. Razdelite si naloge pisanja prijavnice, organizirajte več kratkih in učinkovitih spletnih srečanj. Ne pozabite, da nekatere akcije, pod določenimi pogoji omogočajo tudi dodatna sredstva za pripravo na projekt. Več o tem si lahko preberete na naši spletni strani (spletna povezava). Pred oddajo si poiščite t.i. kritičnega prijatelja, ki bo prebral vsaj povzetek projekta, in vam posredoval iskreno povratno informacijo o jasnosti zapisanega. Ne pozabite si ogledati še 5 korakov do oddaje vloge.

In ne nazadnje, UŽIVAJTE V MEDNARODNIH PROJEKTIH.

1. Vsebina projekta

Prvi korak je odločitev, da se boste vključili v mednarodne projekte, da obstaja želja in potreba po mednarodnem sodelovanju. V nadaljevanju se je potrebno vprašati KAJ želimo s projektom spremeniti, KAJ je namen projekta in v nadaljevanju KDO je naša ciljna publika, KOMU bodo aktivnosti/rezultati namenjeni? Glavna je torej odločitev o temi/vsebini, ki jo boste znotraj projekta naslavljali. Sledi priprava analiz stanja oziroma analize potreb. Več o tem si lahko preberete tukaj (spletna povezava). Več informacij najdete v 5 ključnih elementov projekta.

2. Iskanje primerne akcije

Na točki, ko boste vedeli kaj želite s projektom doseči je potrebno poiskati ustrezno akcijo znotraj programa. Različne akcije programa Erasmus+ ponujajo različne možnosti, naslavljajo različne ciljne skupine in imajo različen namen. V akcijah individualnih aktivnosti gre za izmenjavo učencev, za profesionalni razvoj zaposlenih na šolah, za krepitev mednarodne mreže. V akcijah strateških partnerstev pa je v ospredju iskanje rešitev, izmenjava dobrih praks, priprava novih skupnih gradiv, naslavljanje izzivov z več različnih zornih kotov, povezovanje predvsem po vertikali in ne samo horizontali. Predlagane rešitve morajo biti aktualne ne samo za ustvarjeno partnerstvo ampak tudi širše. Na naši spletni strani dobite okvirne opise akcij, v Vodniku za prijavitelje pa vse podrobnosti.

3. Mednarodno partnerstvo

Ne glede na to, za katero akcijo se boste odločili, je potreben resen razmislek o sestavi mednarodnega partnerstva. Odvisno od zahtevnosti akcije in projekta ter vaših izkušenj se boste lotili iskanja partnerjev v tujini. Prve mednarodne partnerje boste mogoče iskali glede na državo iz katere prihajajo (ker ste prebrali, da so v temi, ki vas zanima zelo dobri), mogoče bodo prvi vaši partnerji prihajali z držav, ki ste jih že obiskali, vi ali vaši sodelavci, v sklopu profesionalnega razvoja. Bolj kot boste izkušeni, večje bodo tudi vaše zahteve po točno določenem partnerju v tujini (glede na tip institucije, regijo, njihovo ekspertizo). Mednarodne partnerje si lahko poiščete s pomočjo različnih portalov kot so School Education Gateway, Twinning, EPALE ali v skupinah na socialnih omrežjih (LinkedIn, Facebook …), preko pobratenih občin, s pomočjo znancev v tujini ali pa sodelavcev, ki so že bili v tujini na kakšnem usposabljanju.

4. Oblikovanje tima na vaši instituciji

V projektu ne more sodelovati zgolj ena oseba z institucije. Poiskati si morate ustrezne sodelavce, ki vam bodo pomagali. Zaželeno je, da člani ekipe posedujejo čim bolj različna znanja, kompetence, sposobnosti. Mogoče boste prvo skupino oblikovali bolj glede na njihovo željo po sodelovanju, na podlagi zavzetosti in medsebojnega razumevanja in boste v nadaljevanju gradili ekipo v smeri večje pestrosti in raznolikosti. Motiviranje sodelavcev za sodelovanje je lahko včasih velik izziv. V kolikor jih nikakor ne morete angažirati, lahko poizkusite s projekti eTwinning (če prihajate z vrtca, osnovne ali srednje šole, višjega ali visokošolskega zavoda, ki usposablja bodoče učitelje), kjer ni potreben tim ampak lahko projekt vodite sami.

5. Oddaja prijavnice

V zadnjem koraku sledi priprava in oddaja prijavnice. Pred tem naj vam partnerji pripravijo opise lastnih institucij. Najbolj učinkovito je, če jim postavite zelo natančna vprašanja, na katera vam morajo odgovoriti. Razdelite si naloge pisanja prijavnice, organizirajte več kratkih in učinkovitih spletnih srečanj. Ne pozabite, da nekatere akcije, pod določenimi pogoji omogočajo tudi dodatna sredstva za pripravo na projekt. Več o tem si lahko preberete na naši spletni strani (spletna povezava). Pred oddajo si poiščite t.i. kritičnega prijatelja, ki bo prebral vsaj povzetek projekta, in vam posredoval iskreno povratno informacijo o jasnosti zapisanega. Ne pozabite si ogledati še 5 korakov do oddaje vloge.

In ne nazadnje, UŽIVAJTE V MEDNARODNIH PROJEKTIH.

Če ne veste kako naprej, si poglejte osnove mednarodnega sodelovanja ali pa raziskujte naprej.

Dogodki

za začetnike

Ni najdenih dogodkov.
CMEPIUS
Skip to content