Poročilo Erasmus+ na področju izobraževanja odraslih

28. maja je na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje potekala predstavitev nacionalnega poročila Erasmus+ za področje splošnega izobraževanja odraslih. Poročilo je del splošnega nacionalnega poročila o učinkih programa Erasmus+ v Sloveniji, zajema pa desetletno obdobje (od 2014 do 2024) ter sistematično analizira učinkovitost programa in njegov vpliv na širši izobraževalni sistem.

V uvodu je zbrane nagovorila najprej Teja Dolgan iz Sektorja za izobraževanje odraslih na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje in predstavila strateške usmeritve Ministrstva na tem področju. Poudarila je, da ima izobraževanje odraslih posebno mesto v strategiji Evropskega izobraževalnega prostora pa tudi zaradi vsesplošne potrebe po odpornosti in spreminjajočih se potreb na trgu dela. Svet EU zaradi vseh teh razlogov poziva države članice naj spodbujajo učno mobilnost učečih se in osebja na področju izobraževanja odraslih. Izpostavila je tudi ključen izziv področja, predstavljen v evalvaciji, to je slabo prelivanje učinkov programa na sistemsko raven in da je pomembno, da ta izziv prepoznamo in zanj pripravimo primeren odgovor.

Sledila je predstavitev namena in konteksta dogodka, ki ga je predstavila Barbara Zupan iz Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje. Pojasnila je pravno podlago, proces priprave in namen nacionalnih poročil kot jih definira Evropska komisija – torej ugotoviti, kakšen učinek ima program na posameznika, institucijo in tudi širše – na sisteme izobraževanja po Evropi. Dodala je še, da se letos dela evalvacija po posameznih sektorjih, predvsem zato, da se ne izgubijo specifike posameznih področij, ki se med sabo prav gotovo razlikujejo.

Zbrane je v uvodnem delu nagovorila tudi direktorica CMEPIUS-a, dr. Alenka Flander, ki je na kratko predstavila pomen in splošne učinke programa Erasmus+, ki jih opažamo na nacionalnih agencijah, ter pojasnila vlogo in tudi koristi, ki jih ima nacionalna agencija od tovrstnih evalvacij. Izpostavila je tudi, da so evalvacije pomembne za strategijo programa v prihodnje ter se zahvalila Ministrstvu in evalvatorjem, ki so poglobljeno pregledali področje in izpostavili ključne izzive, ki nam bodo pomagali, da bomo v prihodnje delali še bolje.

Sledila je kratka predstavitev rezultatov evalvacije in priporočil za različne deležnike programa Erasmus+ na področju izobraževanja odraslih. Evalvacijo sta izvedla dr. Alenka Braček Lalić, evalvatorka in pripravljavka skupnega nacionalnega poročila, in dr. Borut Mikulec, evalvator za področje izobraževanja odraslih. Slednji je na dogodku tudi povzel ključne ugotovitve poročila.

Poročilo je dostopno na naslednjih povezavah:

Poročilo o učinkih programa Erasmus+ na področju splošnega izobraževanja odraslih

Povzetek ugotovitev za področje splošnega izobraževanja odraslih

V nadaljevanju je potekala okrogla miza, ki jo je moderirala Ana Stanovnik Perčič, nosilka področja za splošno izobraževanje odraslih na CMEPIUS-u, sodelovali pa so:

  • Teja Dolgan iz Sektorja za izobraževanje odraslih, srednje šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje,
  • dr. Nataša Potočnik, direktorica Andragoškega centra Slovenija,
  • dr. Borut Mikulec, evalvator za področje izobraževanja odraslih in
  • Brigita Gorjup iz Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje.

Razprava na okrogli mizi se je osredotočila predvsem na predloge rešitev različnih deležnikov za izzive, ki jih je pokazala evalvacija. »Med organizacijami za izobraževanje odraslih v Sloveniji program Erasmus+ prinaša zelo dobre rezultate. Prepoznan je kot sredstvo za razvoj teh organizacij, omogoča hitre rešitve pri odzivanju na aktualne izzive in potrebe, strokovni in osebni razvoj osebja. Kot ključna šibkost pa se je izkazalo manjše doseganje dolgotrajnih učinkov na sistemski ravni, saj se rezultati projektov le redko prenašajo v sistem izobraževanja odraslih,« je izhodišče za okroglo mizo podala Ana Stanovnik Perčič.

Teja Dolgan iz Sektorja za izobraževanje odraslih je povedala: »V projektih, ki jih različni izvajalci širom Slovenije izvajajo, in glede na dejstvo, da je paleta organizacij zelo široka, pogosto ti rezultati ne pridejo do nas, da bi se do njih lahko sploh opredelili, ocenili kot primerne za širjenje tudi na druge organizacije.« Kot izziv je torej opredelila predvsem, da na Ministrstvu nimajo pregleda nad vsemi podatki in kot rešitev vidi najprej vzpostavitev sistema, ki bi omogočal ta pregled.

Dr. Nataša Potočnik, direktorica Andragoškega centra Slovenija, je izpostavila še dodatni izziv implementacije rezultatov, in to je odsotnost stalne podpore in financiranja, ki bi omogočila, da organizacije izobraževanja odraslih lahko preizkušajo, kako bi se določeni rezultati, primerni za sistemsko raven, obnesli v praksi na organizacijah, ki niso bile del osnovnega projekta. Andragoški center Slovenije je tudi v procesu pridobivanja akreditacije Erasmus in s tem uvajanja projektov v širšo strategijo organizacije. V zvezi s tem je dr. Potočnik izpostavila, da je »mobilnost najboljše orodje za to, da naši zaposleni dobijo dovolj široka znanja in izkušnje.«

Brigita Gorjup iz Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje je kot najpomembnejši učinek programa Erasmus+ izpostavila nekaj, kar sploh ni konkretno merljivo, pač pa to »da vsi ti ljudje, mladi, starejši, potujejo po Evropi in spoznavajo druge ljudi. In ko en tak recimo starejši človek spozna enega Italijana, nikoli več ne bo mislil, da so to eni tujci, ki nam nameravajo škodovati. Vsi drugi učinki se mi zdijo manj pomembni kot to – torej zagotavljanja miru v Evropi.«

»Spoznavanje drugih kultur, medsebojno sobivanje in sprejemanje je krovna vsebina, ki bi jo bilo potrebno še bolj zasledovati v projektih,« je k temu dodala tudi Teja Dolgan.

Dr. Borut Mikulec iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je povedal, da zagotovo na sistemski ravni obstaja še prostor za izboljšave in da bi tudi CMEPIUS lahko prevzel sistemsko vlogo pri posredovanju ugotovitev iz projektov odgovornim na Ministrstvu.

V razpravo so se vključili tudi udeleženci dogodka iz publike, ki so med drugim izpostavili, da je učinkov projektov Erasmus+ veliko, tudi na sistemski ravni, le da niso bili zabeleženi kot taki. »Mnogo stvari, ki so danes del sistema, je v osnovi prišlo iz evropskih projektov, pa niso kot take prepoznane,« je izpostavila ena izmed udeleženk, s čimer se je strinjala večina prisotnih.

Na vprašanje, kaj se že dela v okviru programa Erasmus+, pa je premalo izkoriščeno, so se člani okrogle mize strinjali, da bi bilo potrebno še bolj spodbujati sodelovanje med vsemi akterji, tako na ravni projektov kot tudi odločevalcev. Teja Dolgan je izpostavila tudi možnosti za izboljšave na področju (pre)obseže birokracije pri prijavljanju projektov, dr. Mikulec pa je poudaril, da bo potrebno več energije posvečati spodbujanju vključenosti ranljivih skupin.

Posvet je zaključila direktorica CMEPIUS-a dr. Alenka Flander z besedami: »Mislim da je ključno sporočilo današnjega dne, da se moramo med sabo še bolj pogovarjati, predvsem pa slišati. Da vsi deležniki učinkovito razmislimo, kaj vsak od nas lahko še prispeva k razvoju ljudi, organizacij in nenazadnje sistema.«

Kratek povzetek nacionalnega poročila o programu Erasmus+ za obdobje 2014-2023

Evalvacija programa Erasmus+ izpostavlja njegov pozitiven vpliv na krepitev medkulturnega razumevanja, izboljšanje jezikovnih in digitalnih veščin, povečanje samozavesti ter razvoj socialnih spretnosti. Program podpira vključujoč pristop in enakopravnost v izobraževanju, njegovi učinki so opazni na učencih in dijakih, študentih, pedagoškem in akademskem osebju, strokovnih sodelavcih, odraslih ter mladih. Program spodbuja ne le mednarodno sodelovanje in partnerstvo, pač pa tudi inovacije in izboljšanje kakovosti izobraževalnih procesov, ob tem pa krepi mednarodno prepoznavnost vključenih institucij.

V poročilu je poudarjen pomen dolgotrajnih učinkov programa Erasmus+, ki segajo onkraj posameznih zaključenih projektov in oblikujejo vsakdan izobraževalnih institucij. Evalvacija je pokazala, da je program po večini ocenjevalnih meril uspešen, vključno z uspešnostjo, učinkovitostjo, relevantnostjo, koherentnostjo in EU dodano vrednostjo. Vendar pa je prav na področju učinkovitosti prepoznano največ možnosti za napredek, kar odpira priložnosti za nadaljnje izboljšave tako s strani Evropske komisije kot nacionalnih agencij.

Konec leta 2025 bo Evropska komisija na podlagi posameznih nacionalnih poročil predstavila končno evropsko poročilo o programu Erasmus+, ki bo tudi osnova za pripravo predloga pravne podlage za program, ki bo sledil v naslednji finančni perspektivi (po letu 2027).

Na individualni ravni: kot način premagovanja socialne izključenosti starejših, ki je zelo aktualen družbeni problem.

Oznake:
CMEPIUS
Skip to content