16. september 2021 – Gimnazija Celje – Center, Srednja zdravstvena šola Ljubljana, Osnovna šola Bistrica ob Sotli in OŠ Prežihovega Voranca Bistrica so dobitnice prestižne evropske nagrade, ki jo bo letos prvič podelila Evropska komisija na slavnostnem dogodku 20. oktobra v Bruslju.
Letos premierno poteka podelitev Evropskih nagrad za inovativno poučevanje, ki so del novega programskega obdobja Erasmus+. 16. septembra je potekala virtualna slovesnost, na kateri je Evropska komisarka za izobraževanje kulturo mladino in šport, Marija Gabriel, predstavila Evropsko nagrado za inovativno poučevanje in njen pomen za evropski izobraževalni prostor. Na dogodku, pri katerem je sodelovala tudi slovenska ministrica, dr. Simona Kustec, so bili prvič uradno razglašeni letošnji nagrajenci iz vseh držav, ki sodelujejo v programu Erasmus+.
Osrednji namen nagrade je predstavitev dosežkov učiteljev in šol ter omogočanje večje prepoznavnosti njihovega dela, izjemnih praks učenja in poučevanja ter prepoznavanje doprinosa, ki ga ima sodelovanje v programu Erasmus+ za učitelje.
Evropsko nagrado za inovativno poučevanje bo Evropska komisija podelila vsako leto, in sicer zaključenim projektom v okviru programa Erasmus+, izbor katerih bodo na podlagi vnaprej opredeljenih meril določenih s strani Evropske komisije opravile nacionalne agencije. Vsako leto bo določena tudi posebna tematika, v okviru katere bodo izbrani nagrajeni projekti – v letu 2021 je to učenje na daljavo in kombinirano učenje.
S tem v mislih smo tudi izbrali letošnje nagrajence, po enega v vsaki kategoriji. S svojimi izjemnimi projekti, katerih učinki sežejo veliko dlje od predvidenih, so nas navdušili, čeprav je bila konkurenca zelo močna. Vsem prejemnikom nagrade na tem mestu še enkrat čestitamo in že nestrpno čakamo slavnostno podelitev nagrad, ki bo 20. oktobra potekala v Bruslju, spremljali pa jo bomo seveda tudi virtualno. Veselimo pa se tudi vseh njihovih prihodnjih projektov, s katerimi bodo prispevali k zeleni, digitalni in vključujoči družbi.
Kratek opis njihovih projektov si lahko preberete spodaj, več o sami nagradi pa tukaj.
Današnji globalni in večkulturni svet tudi pred naše najmlajše postavlja številne nove izzive. Osrednji namen projekta Razvijanje socialnih kompetenc otrok z zgodnjim učenjem tujega jezika je bil, kot pove že samo ime, okrepiti socialne kompetence otrok v sodobnem svetu, izboljšati kakovost predšolske vzgoje ter okrepiti strokovne kompetence in veščine vzgojiteljev in učiteljev skozi multikulturno in medpredmetno učenje, začenši z usvajanjem in uvajanjem zgodnjega poučevanja tujega jezika v sodelujočih organizacijah.
V projektu so spoznavali tradicionalne otroške zgodbe pravljičnih junakov, in na njihovi podlagi oblikovali dejavnosti pri poučevanju angleščine in ostale dejavnosti vrtca, kot so soustvarjanje zgodb in izmenjava semen. Skupaj so se učili na daljavo, spoznavali nove tehnologije in spletna orodja ter se učili o našem okolju in naravi. Za varno objavljanje in deljenje vseh gradiv, fotografij in video posnetkov so uporabljali okolje eTwinning. Posebna izkušnja so bila t. i. Skype srečanja, ki so otrokom omogočila, da prijatelje iz tujine tudi vidijo in slišijo, pa čeprav virtualno. Zanimiva aktivnost je bilo tudi spanje v vrtcu, ko so slovenski in bolgarski otroci vsak na svojem koncu, pa vendar skupaj, preživeli noč v vrtcu. Ob koncu projekta so organizirali tudi mednarodno konferenco za vrtce, osnovne in srednje šole iz Slovenije in sodelujočih držav, kjer so predstavili primere dobre prakse skoraj 200 udeležencem. Glavni rezultat projekta pa je elektronska, večpredstavnostna in interaktivna knjiga, ki vsebuje niz dobrih in inovativnih praks v zgodnjem učenju tujega jezika prek spoznavanja kultur vseh udeležnecev.
Za vrtec OŠ Prežihovega Voranca Bistrica je bil to prvi mednarodni projekt, prinesel pa jim je številne nove pristope, med drugim formativno spremljanje, delo s sodobno tehnologijo, nove metode pri učenju tujega jezika, poglobljeno sodelovanje s starši in lokalno skupnostjo ter zunanjimi partnerji. Sodelovali so tudi s sektorjem poklicnega izobraževanja (Izobraževalna šola Ljutomer) in visokošolskim sektorjem (Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru) in prispevali k oblikovanju didaktičnih smernic na tem področju.
Personalizacija učenja in individualizacija pouka lahko bistveno pripomoreta k izboljševanju motivacije in angažiranosti za učenje in s tem izboljšanju dosežkov, predvsem pri učencih iz ranljivih skupin. Za inovativne načine poučevanja ter personaliziran in individualiziran pouk pa je treba okrepiti strokovno rast in kompetentnost učiteljev, da bodo ti kos poučevanju v 21. stoletju.
V okviru triletnega projekta ‘Ukrotimo kompetence 21. stoletja‘ so projektne skupine učiteljev razvijale svoje kompetence na področju IKT in se seznanile s teorijo in prakso osmišljene uporabe IKT v izobraževanju. Glavni cilj projekta je bil usposobiti čim več slovenskih in hrvaških učiteljev, da postanejo učitelji za 21. stoletje, suvereni in kompetentni za uporabo IKT pri pouku.
V projektu je bilo usposobljenih občutno več učiteljev kot sprva načrtovano, izvedeni sta bili tudi dve mobilnosti z učenci, posredni udeleženci projekta pa so seveda vsi učenci, ki pri učenju uporabljajo nove tehnologije. Rezultati projekta so bili predstavljeni tudi na konferencah CARNet in MIPRO ter v obliki delavnic praktično predstavljeni sosednjim šolam – v živo so obiskali okoli 75 šol in izobrazili okoli 1.800 učiteljev. Rezultat projekta je tudi priročnik v slovenskem in hrvaškem jeziku, ki vsebuje vse tri izobraževalne module: motivacijskega, sodelovalnega in ustvarjalnega. Potencial priročnika sta prepoznali in ga izdali tudi založbi na Hrvaškem in v Sloveniji, kar pomeni veliko priznanje in še večji doseg projektnih učinkov. Kompetence 21. stoletja so tako dostopne širokemu krogu bralcev.
V sodobni raznoliki in odprti družbi ‘tradicionalne’ šolske izboljšave ne zadostujejo več, po drugi strani pa se mednarodni projekti kažejo kot učinkovit mehanizem za stalno spremljanje in spreminjanje pedagoškega dela. Projektna sodelovanja spreminjajo organizacijsko klimo in krepijo številne vrednote, ki sicer sistemsko niso negovane.
Temu pritrjujejo tudi na gimnaziji Celje – Center, kjer so v projektu Uvajanje inovativnih učnih okolij uvedli številne novosti v svoje delo, med drugim nov izbirni predmet in interni sistem domačega dela za dijaške time. Posodobili so tudi kataloge znanj pri strokovnih modulih ‘matematika za otroka’ in ‘tuji jezik za otroka’ na programu predšolska vzgoja ter vzpostavili zunanje učilnice v parku za šolo. Razširili so ponudbo obšolskih in obogatitvenih dejavnosti, ki temeljijo na povezovanju in pridobivanju podjetnostnih kompetenc, pripravili razstavo Zabavna matematika v Otroškem muzeju Hermanov brlog in interaktivne delavnice v slovenščini in angleščini za otroke od 3. do 10. leta kot praktičen preizkus inovativnega učnega okolja. Razširili so svoje partnerske mreže, tudi s prijavo novih projektov v program Erasmus+ in ESS.
Vsi navedeni rezultati projekta so danes nepogrešljivi del šolskega vsakdana in primeri dobrih praks, ki jih v aktualnih mednarodnih projektih delijo s svojimi partnerji in s tem širijo pozitivne učinke mednarodnega sodelovanja v bližnjo in daljno okolico.
Prek mednarodnega projekta Profesionalni in osebni razvoj skozi mobilnost dijakov in osebja so učitelji na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana vzpostavili stik z višjo šolo, ki bi bila s svojim programom koristna v slovenskem zdravstvenem izobraževalnem prostoru. Gre namreč za izobraževanje vmesnega osebja, med srednjo in diplomirano medicinsko sestro, kar bi koristilo tudi slovenskemu zdravstvenemu prostoru. Na podlagi te izkušnje nameravajo v prihodnosti podrobneje preučiti modularni sistem izobraževanja na Finskem, ki bi ga lahko, v duhu individualizacije učenja, prenesli tudi v slovenski prostor. Tukaj namreč ne gre za leta šolanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju, pač pa za obvladljive manjše module, ki jih lahko vsak učenec doseže v svojem tempu.
Slovenski učitelji bodo s tem ciljem tesno sodelovali s finskimi kolegi, prek različnih digitalnih platform za nadaljnji razvoj potencialnih novih modulov, ki jih bo kasneje mogoče vključiti v prilagojene odprte učne načrte.
