V skladu z uredbo Erasmus+ mora Evropska komisija do konca leta 2024 pripraviti poročilo o izvajanju in učinkih programa Erasmus+. Nacionalna poročila, ki jih moramo predložiti vse sodelujoče države, bodo dopolnila evalvacijo, ki jo za Evropsko komisijo izvaja zunanji izvajalec na EU ravni. Slovensko nacionalno poročilo je rezultat sodelovanja dveh ministrstev in Urada RS za mladino, zajema pa desetletno obdobje (od 2014 do 2024) in sistematično analizira učinkovitost programa in njegove učinke na širši izobraževalni sistem.
Danes, 10. maja, je na Ministrstvu potekala prva predstavitev nacionalnega poročila, in sicer za področje srednješolskega izobraževanja (splošnega in strokovnega). Skozi diskusijo na okrogli mizi so zbrani predstavili svoje vidike na učinkovitost programa in projektov Erasmus+ ter na to, kako vpliva na širši izobraževalni sistem.
Na dogodku je zbrane najprej pozdravil Gregor Mohorčič, vodja Službe za EU zadeve in mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Navzoče je pozdravil v imenu Ministrstva, orisal namen in pomen programa Erasmus+, posebej pa izpostavil prioriteto vključevanja in raznolikosti ter dejstvo, da program Erasmus+ prinaša možnosti za vse, tudi ali predvsem skupine z manj priložnostmi. Vse prisotne je tudi pozval, da dejavno sodelujejo na posvetu, saj prinašajo dragocene vpoglede in različne vidike, ki lahko ponudijo mnogo priložnosti za razvoj.
Sledil je nagovor Barbare Zupan iz Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje, ki je pojasnila pravno vsebinski vidik programa Erasmus+ in tudi razložila proces priprave, predvsem pa namen priprave nacionalnih poročil – torej ugotoviti, kakšen učinek ima program na posameznika, institucijo in tudi širše – na sistem izobraževanja v Sloveniji.
Nato je zbrane nagovorila direktorica CMEPIUS-a, dr. Alenka Flander, ki je pojasnila vlogo in tudi koristi, ki jih ima nacionalna agencija od tovrstnih evalvacij in predvsem izpostavila, kako pomembno je, da posvet združuje različne vidike in vpoglede, ki lahko močno koristijo pri prihodnjem razvoju programa Erasmus+.
Sledila je kratka predstavitev rezultatov evalvacije in priporočil za različne deležnike programa Erasmus+, ki so jo izvedle evalvatorke programa: dr. Alenka Braček Lalić, evalvatorka in pripravljavka skupnega nacionalnega poročila, dr. Jasna Mažgon in dr. Klara Skubic Ermenc, evalvatorki za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki sta evalvacijo pripravljali še v sodelovanju z mag. Tino Klarič ter dr. Mihaela Zavašnik, evalvatorka za področje splošnega šolskega izobraževanja, ki je evalvacijo pripravljala še v sodelovanju z dr. Matejo Brejc in mag. Ano Mlekuž.
Poročila so dostopna na naslednjih povezavah:
Poročilo o učinkih programa Erasmus+ na področju VET
Poročilo o učinkih programa Erasmus+ na področju SCH
Povzetek ugotovitev za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja
V drugem delu dogodka je sledila okrogla miza, ki jo je moderirala direktorica CMEPIUS-a, dr. Alenka Flander, svoje vpoglede pa so predstavili:
- Nataša Hafner Vojčič iz Sektorja za srednje šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje
- Aleksandar Sladojević, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
- Saša Kregar iz Zavoda RS za šolstvo
- Karmen Vidmar, ravnateljica Gimnazije Jurij Vega v Idriji
- Nikolaj Lipić, ravnatelj SIC Ljubljana
- Mihaela Zavašnik, evalvatorka za področje splošnega šolskega izobraževanja
- Jasna Mažgon, evalvatorka za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja
Pogovor sta otvorila predstavnika šol s predstavitvijo izkušenj s programom Erasmus+ iz svojih organizacij. Karmen Vidmar, ravnateljica gimnazije Jurij Vega v Idriji, je izpostavila, da je sodelovanje v programu Erasmus pred 20 leti bilo bistveno drugačno kot je sedaj, da je šlo za ožji krog šol, ki so se za to odločile, in da so se na tem področju znotraj organizacije močno razvili, danes pa je Erasmus+ podpora k uresničevanju ciljev organizacije. Podobno je pot razvoja orisal Nikolaj Lipić, ravnatelj SIC Ljubljana, ki ima danes približno 50 partnerskih šol po vsej Evropi. Posebej je izpostavil in pohvalil tudi podporno strokovno in svetovalno vlogo CMEPIUSA ter pomoč, ki jo prejmejo organizacije pri nas, morda tudi v primerjavi z izkušnjami partnerjev v tujini, ter podobno izpostavil tudi vlogo Centra za poklicno izobraževanje.
Zavod za šolstvo in Center RS za poklicno izobraževanje sta oba že pridobila akreditacije Erasmus, kar pomeni, da so prizadevanja za strateški razvoj na področju mednarodnega izobraževanja pri obeh javnih zavodih prisotna. Saša Kregar iz Zavoda za šolstvo je pri tem poudarila, da so pri prijavi akreditacije sledili ciljem samega Zavoda in da si obetajo tudi močno podporo in sinergijo med projekti Erasmus+ in prenovo kurikula, ki se dogaja prav zdaj. Tudi na Centru za poklicno izobraževanje že vrsto let sodelujejo pri evropskih projektih in po besedah direktorja Aleksandra Sladojevića močno povezujejo aktivnosti in cilje projektov s svojo širšo strategijo.
Nataša Hafner Vojčič, predstavnica Ministrstva za vzgojo in izobraževanje je spregovorila o tem, kaj je Erasmus+ prinesel na področje izobraževanja v Sloveniji. »Erasmus+ spremljam že 20 let in začela bi s tem, da so del programa tudi stvari, ki niso vedno merljive. Poleg vsega, kar je bilo našteto do sedaj, je velika prednost to, da se opolnomočijo dijaki tudi v socialnem smislu, kar jim doma včasih ni omogočeno. Velika dodana vrednost je strokovni razvoj kadra, ki mobilnost spremlja. Mobilnosti bo čedalje več; prihajajo tudi pobude, da bi jih vključili v kurikul kot obvezne. Na nacionalni ravni bomo na to tudi odgovarjali s kurikularno prenovo in v okviru nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja.«
Evalvatorki, ki sta sodelovali na okrogli mizi, sta izpostavili predvsem stvari, za katere bi bilo dobro, da se jih v primeru takšnih evalvacij še bolje, bolj poglobljeno pogleda. Dr. Jasna Mažgon je povedala, da bi bilo smiselno dati večji pomen kriteriju vključevanja oseb, ki prihajajo iz deprivilegiranih okolij – predvsem pogledati, kdo so opredeljeni kot osebe iz deprivilegiranih okolij in okolij z manj priložnostmi, ter kaj bi bilo potrebno še storiti, da bi se te osebe še bolj vključevale v projekte. Nadalje bi bilo smiselno osredotočiti se tudi na podjetja in kako jih spodbuditi, da pošiljajo svoje zaposlene kot mentorje na izmenjavo v tuja podjetja.
Dr. Mihaela Zavašnik je skozi prizmo celotne evalvacije izpostavila dve stvari, ki bi ju bilo potrebno pogledati natančneje – najprej je to internacionalizacija doma – torej, kako projekti Erasmus+ vplivajo na tiste, ki vanje niso aktivno vključeni – tako dijake kot tudi strokovno osebje, ne le v lokalnem okolju pač pa tudi na nacionalnem nivoju. Dodatno pa je opozorila, da še vedno obstajajo sive lise v Sloveniji – to so zavodi in šole, ki še nikoli niso sodelovali v mednarodnih projektih. Dobro bi bilo pogledati, kako torej njih podpreti oziroma jih povezati z organizacijami, ki so na področju mednarodnega sodelovanja bistveno močnejše.
Med sodelujčimi se je razvil tudi zanimiv pogovor o priložnostih za razvoj in potencialih, ki že obstajajo v programu Erasmus+, pa so morda premalo izkoriščeni.
Kratek povzetek nacionalnega poročila o programu Erasmus+ za obdobje 2014-2023
Evalvacija programa Erasmus+ izpostavlja njegov pozitiven vpliv na krepitev medkulturnega razumevanja, izboljšanje jezikovnih in digitalnih veščin, povečanje samozavesti ter razvoj socialnih spretnosti. Program podpira vključujoč pristop in enakopravnost v izobraževanju, njegovi učinki so opazni na učencih in dijakih, študentih, pedagoškem in akademskem osebju, strokovnih sodelavcih, odraslih ter mladih. Program spodbuja ne le mednarodno sodelovanje in partnerstvo, pač pa tudi inovacije in izboljšanje kakovosti izobraževalnih procesov, ob tem pa krepi mednarodno prepoznavnost vključenih institucij.
V poročilu je poudarjen pomen dolgotrajnih učinkov programa Erasmus+, ki segajo onkraj posameznih zaključenih projektov in oblikujejo vsakdan izobraževalnih institucij. Evalvacija je pokazala, da je program po večini ocenjevalnih meril uspešen, vključno z uspešnostjo, učinkovitostjo, relevantnostjo, koherentnostjo in EU dodano vrednostjo. Vendar pa je prav na področju učinkovitosti prepoznano največ možnosti za napredek, kar odpira priložnosti za nadaljnje izboljšave tako s strani Evropske komisije kot nacionalnih agencij.
Konec leta 2025 bo Evropska komisija na podlagi posameznih nacionalnih poročil predstavila končno evropsko poročilo o programu Erasmus+, ki bo tudi osnova za pripravo predloga pravne podlage za program, ki bo sledil v naslednji finančni perspektivi (po letu 2027).
Naj zaključimo s citatom ene izmed strokovnih delavk, ki je sodelovala v raziskavi za pripravo nacionalnega poročilo in sodelovanje v programu Erasmus+ povzela z besedami »Treba je iti ven, drugače ni napredka«. Vsekakor se s tem strinjamo tudi mi!
