2. septembra je v Portorožu potekal 10. posvet Platforme znanja z naslovom »Erasmus+: Kje smo in kam gremo?«, ki smo ga soorganizirali skupaj z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije. V sklopu dogodka je bilo predstavljeno tudi nacionalno poročilo Erasmus+ za področje terciarnega izobraževanja. Poročilo je del splošnega nacionalnega poročila o učinkih programa Erasmus+ v Sloveniji, zajema pa desetletno obdobje (od 2014 do 2023) ter sistematično analizira učinkovitost programa in njegov vpliv na širši izobraževalni sistem.
Dogodek sta otvorila Urban Kodrič, v.d. generalnega direktorja Direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter dr. Alenka Flander, direktorica CMEPIUS-a, ki sta pozdravila zbrane in izpostavila pomen programa Erasmus+, še posebej pa njegove evalvacije v kontekstu slovenskega visokošolskega prostora.
Sledila je predstavitev namena in konteksta dogodka, ki ga je predstavila Barbara Zupan iz Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje. Pojasnila je pravno podlago, proces priprave in namen nacionalnih poročil kot jih definira Evropska komisija – torej ugotoviti, kakšen učinek ima program na posameznika, institucijo in tudi širše – na sisteme izobraževanja po Evropi.
Ključne ugotovitve Evalvacije programa Erasmus+ za področje terciarnega izobraževanja je nato predstavila in povzela dr. Alenka Braček Lalić, evalvatorka in pripravljavka skupnega nacionalnega poročila.
Poročilo je dostopno na naslednjih povezavah:
Poročilo o učinkih programa Erasmus+ na področju terciarnega izobraževanja
Povzetek ugotovitev za področje terciarnega izobraževanja
V nadaljevanju dogodka je nastopila gostja, prorektorica Univerze na Reki, prof. dr. Marta Žuvić, ki je predstavila primer dobre prakse pri priznavanju obdobij učne mobilnosti, kar se je izkazalo za eno od pomembnih ovir pri krepitvi študijske mobilnosti.
Del dogodka so bile tudi delavnice, na katerih so udeleženci posveta predstavili svoje poglede na tematiko, ter okrogla miza, ki jo je moderirala direktorica CMEPIUS-a, dr. Alenka Flander, sodelovali pa so:
- Darinka Vrečko, sekretarka na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije,
- prof. dr. Klavdija Kutnar, predsedujoča RKRS, rektorica Univerze na Primorskem,
- Andrej Pirjevec, svetovalec za področje mladinskih in mednarodnih politik, ŠOS, in
- dr. Alenka Braček Lalić, evalvatorka programa Erasmus+.
Razprava na okrogli mizi se je osredotočila predvsem na to, kakšen bi moral biti prihodnji program Erasmus+, da bi čim bolje razvojno podprl slovenski visokošolski ekosistem in ga še bolj prepletel z evropskim visokošolskim prostorom ter njegovimi razvojnimi pobudami.
Kratek povzetek nacionalnega poročila o programu Erasmus+ za obdobje 2014-2023
Evalvacija programa Erasmus+ izpostavlja njegov pozitiven vpliv na krepitev medkulturnega razumevanja, izboljšanje jezikovnih in digitalnih veščin, povečanje samozavesti ter razvoj socialnih spretnosti. Program podpira vključujoč pristop in enakopravnost v izobraževanju, njegovi učinki so opazni na učencih in dijakih, študentih, pedagoškem in akademskem osebju, strokovnih sodelavcih, odraslih ter mladih. Program spodbuja ne le mednarodno sodelovanje in partnerstvo, pač pa tudi inovacije in izboljšanje kakovosti izobraževalnih procesov, ob tem pa krepi mednarodno prepoznavnost vključenih institucij.
V poročilu je poudarjen pomen dolgotrajnih učinkov programa Erasmus+, ki segajo onkraj posameznih zaključenih projektov in oblikujejo vsakdan izobraževalnih institucij. Evalvacija je pokazala, da je program po večini ocenjevalnih meril uspešen, vključno z uspešnostjo, učinkovitostjo, relevantnostjo, koherentnostjo in EU dodano vrednostjo. Vendar pa je prav na področju učinkovitosti prepoznano največ možnosti za napredek, kar odpira priložnosti za nadaljnje izboljšave tako s strani Evropske komisije kot nacionalnih agencij.
Konec leta 2025 bo Evropska komisija na podlagi posameznih nacionalnih poročil predstavila končno evropsko poročilo o programu Erasmus+, ki bo tudi osnova za pripravo predloga pravne podlage za program, ki bo sledil v naslednji finančni perspektivi (po letu 2027).
