Predstavljamo slovenske šole, ki so si s svojimi projekti zaslužile priznanje za prispevek pri krepitvi jezikovnih kompetenc udeležencev projektov in spodbujanju javnega interesa za učenje jezikov. Dobitniki evropskega in nacionalnega jezikovnega priznanja so svojo nagrado prevzeli danes na slavnosti prireditvi v zeleni oazi na obrobju Ljubljane, v Orehovem gaju.
Evropsko jezikovno priznanje v letu 2022 prejme Ekonomska šola Murska Sobota, Višja strokovna šola za projekt »Cultural knowledge and language competences as a means to develop the 21st century skills«.
V projektu, ki so ga izvedli skupaj s partnerji iz petih držav, so z uporabo inovativnih gradiv in pristopov k učenju izboljšali znanje o bogati kulturni evropski dediščini, pri udeležencih z manj priložnostmi ter hkrati pri njih krepili ključne kompetence 21. stoletja. Projektni partnerji so pripravili pregledno in uporabniku prijazno e-platformo z učnimi moduli v 10 evropskih jezikih ter odlično izkoristili potencial, ki ga ponuja informacijska in komunikacijska tehnologija.
Evropsko jezikovno priznanje se podeljuje na podlagi kriterijev in prioritet, ki jih določi Evropska komisija. Namenjeno je prepoznavanju kakovosti, podpori izmenjavi rezultatov odličnih projektov na področju večjezičnosti in spodbujanju javnega interesa za učenje jezikov.
Poleg evropskega, pa smo kot nacionalna agencija Erasmus+ dvema kakovostnima projektoma na področju učenja in poučevanja jezikov podelili še nacionalno jezikovno priznanje.
Nacionalni jezikovni priznanji v letu 2022 prejmeta Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik za projekt »Learn English through signs« ter Šolski center Ravne na Koroškem, Gimnazija za projekt »Bereit für ErwaschsenLeben«.
V Kamniku so se s partnerji projekta osredotočili predvsem na socialno inkluzijo ter učna gradiva in način dela prilagodili otrokom s posebnimi potrebami ter drugim ranljivim skupinam. Poleg bogatih izkušenj, ki so jih pridobili vsi udeleženci, so tekom projekta nastala tudi številna učna gradiva, video posnetki, zvočni posnetki ter različni prosto dostopni materiali, primerni za integracijo v učne načrte.
Projekt, ki so ga izvajali na Koroškem pa predstavlja kakovosten primer izboljšanja učenja jezikov s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter digitalnih medijev, hkrati pa uspešno promovira nemščino kot ključni jezik projekta. Po zaključku projekta je na voljo pregledna in obsežna zbirka gradiv za izvedbo učnih ur, primerna za integracijo v učni načrt splošnega in športnega gimnazijskega programa pri različnih predmetih, hkrati pa predstavlja bogat vir gradiv za učenje na daljavo.
Na današnjem dogodku, ki smo ga pripravili v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije, Ministrstvom za izobraževanje znanost in šport in Zavodom RS za šolstvo, smo prisluhnili tudi okrogli mizi na temo prihodnosti jezikovnega izobraževanja ter zaploskali dobitnikom priznanja ZRSŠ šolam in učiteljem za odlične prispevke v okviru pedagoškega foruma 2020. Pika na i pa je bila nepozabna delavnica na temo prevajanja besednih iger v mladinski literaturi, ki jo je z obilico humorja začinil Boštjan Gorenc – Pižama.
Za konec pa še povabilo k praznovanju Evropskega dneva jezikov, ki bo 26. septembra. Letošnje geslo praznovanje je »Spoštujemo vse jezike, prisotne na evropski celini«. Ideje, kako v vrtcu ali šoli praznovati ta dan, dobite pri Evropskem centru za moderne jezike, ki praznovanje tudi koordinira.
