Cmepius

Evropa za državljane

Spodbujanje vloge državljanov pri razvoju EU

EU_flag_23L

Splošni cilji programa

  • prispevati k seznanjenosti državljanov z Unijo, njeno zgodovino in raznolikostjo;
  • spodbujati evropsko državljanstvo ter izboljšati pogoje za državljansko in demokratično udeležbo na ravni Unije.

Posebni cilji se bodo uresničevali na mednarodni ravni ali z evropsko razsežnostjo

  • povečati ozaveščenost o zgodovinskem spominu, skupni zgodovini in vrednotah ter namenu Unije, ki je krepiti mir, njene vrednote in blaginjo njenih prebivalcev s spodbujanjem razprave, refleksije in razvoja mrež;
  • spodbujati demokratično in državljansko udeležbo državljanov na ravni Unije z razvojem njihovega razumevanja procesa oblikovanja politik Unije ter spodbujanjem priložnosti za družbeno in medkulturno udejstvovanje in prostovoljstvo na ravni Unije.

Prednostna področja programa za obdobje 2019-2020 (PDF)

 

Program se izvaja prek dveh sklopov in prečnega ukrepa

Sklop 1 – Evropski spomin: namen je povečati ozaveščenost o zgodovinskem spominu, skupni zgodovini in vrednotah ter namenu Unije.

Sklop 2 – Demokratično delovanje in državljanska udeležba: cilj je spodbujati demokratično in civilno udeležbo državljanov na ravni Unije.
Ukrepi:

  • Pobratenje mest
  • Mreže mest
  • Projekti civilne družbe

Izjava udeleženca projekta

„Program Evropa za državljane je vplival na udeležence in sodelujoče organizacije v smislu vzpostavitve razumevanja in sodelovanja med državljani Evropske unije, povezovanja ljudi iz različnih lokalnih skupnosti z namenom izmenjave izkušenj, mnenj in vrednot. Sodelujoče organizacije so se še bolj povezale. Posledično je prišlo do sodelovanja tudi med drugimi lokalnimi institucijami – muzej, knjižnica, različna društva. Projekt je imel zelo pozitiven vpliv na odnose med kraji.„

Primeri dobre prakse

Naslov projekta: PBP: Sodobnost temelji na preteklosti / PBP: Present based on Past
Sklop 2 Ukrep 2.1 Pobratenje mest (2017-2018)
Koordinator: Ljudska univerza Ptuj
Partnerske države: Slovenija, Hrvaška

Glavni namen projekta je bil najti tisto, kar je sodelujoča partnerska mesta povezovalo v preteklosti: najprej kot državljane Habsburške monarhije, nato kot republiki obeh Jugoslavij in danes kot samostojnih držav, članic Evropske unije. Ptuj, Ormož, Varaždin, tri mesta ob Dravi, so bila skozi svojo dolgo zgodovino vedno na nek način povezana. PBP želi zato obnoviti stare in stkati nove vezi sodelovanja in prijateljstva, saj je dobro sodelovanje s sosedi pogoj za uspeh in napredek v regiji.

PBP se je osredotočal na nabor  zanimivih, življenjskih zgodovinskih zgodb, ki so se dejansko nekoč zgodile v partnerskih mestih. Vsa sodelujoča mesta so namreč mesta z dolgo zgodovinsko tradicijo in s temi zgodbami razkrivamo in pojasnjujemo trdovratne zgodovinske mite, ki so se zasidrali v predstavah meščanov treh mest. Vsak partner je tako pripravil nabor treh ali štirih zgodb, ki so jih mentorji na delavnicah predstavili udeležencem. Na zaključnem dogodku je vsak partner predstavil po eno zgodbo po izboru udeležencev.  Poleg projektnih udeležencev so na dogodku sodelovali še zgodovinarji, strokovnjaki za lokalno zgodovino, javnost in predstavniki lokalnih oblasti.

Več o projektu najdete na spletni strani.

_ _

Projekt New ideas for old buildings
Sklop 2 Ukrep 2.2 Mreže mest (2015-2017)
Koordinator: Občina Ajdovščina
Partnerske države: Črna Gora, Nemčija, Srbija, Latvija, Hrvaška

Projekt je izvajalo sedem majhnih in srednje velikih evropskih mest od Baltika do Balkana, ki so se srečevali s skupnim problemom ekonomskega in družbenega nazadovanja in željo najti učinkovite in demokratične rešitve za oživljanje mest in izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev.

Projekt je vodila občina Ajdovščina, ki je v preteklosti že uspešno iskala rešitve za prazne stavbe v javni lasti z oživljanjem in predelavo starih vojašnic v mladinski center, knjižnico, fakulteto, občinske pisarne in v številna športna igrišča.
Z izmenjavo dobrih praks, izkušenj in znanja vključenih občin in partnerskih nevladnih organizacij so:
– povečali vključenost prebivalcev v odločanje o upravljanju z javno lastnino in trajnostnem urbanem razvoju,
– poiskali konkretne rešitve za boljšo uporabo nepremičnin v javni lasti v partnerskih mestih ter
– razvili dolgoročno in na izkušnjah temelječo platformo za upravljanje nepremičnin v javni lasti v majhnih in srednje velikih evropskih mestih.

Glavni cilj projekta je bil razvoj skupnih usmeritev, kako s sodelovanjem javnosti bolje uporabljati nepremičnine v javni lasti in oblikovanje 7 akcijskih načrtov, kako oživljati nepremičnine v javni lasti s konkretnimi projekti in skupnimi pobudami lokalnih in evropskih partnerjev.
Ker je v Evropski uniji približno 8400 majhnih in srednje velikih mest, ki predstavljajo skoraj četrtino evropske urbane populacije, ima mreža dobre možnosti za širjenje dobrih praks in pridobljenih izkušenj v evropskem merilu. S projektom želijo spodbuditi tudi druga mesta s sorodnimi problemi, da sodelujejo v mreži in razvijajo nove prakse participativnega urejanja mest.

Več o projektu najdete na spletni strani.

_ _

Projekt Burnt in memories / Vžgano v spominih
Sklop 1. Evropski spomin (2015-2017)
Koordinator: Znanstveno-raziskovalno središče Koper
Partnerske države: Slovenija, Italija, Hrvaška

Projekt se je osredotočal na multietnično obmejno območje med Italijo, Slovenijo in Hrvaško – Julijsko krajino. Med 2. svetovno vojno so nacistične in fašistične okupacijske sile požgale številne vasi na tem obmejnem območju. Do teh vojnih zločinov je običajno prišlo kot povračilni ukrep nad civilnim prebivalstvom, ker je podpiralo upor – predvsem partizane oz. NOB. Da bi obudili spomin na dogodke, so zbrali osebne spomine o požigih in odzivu nanje ter posneli dokumentarni film, na osnovi fotografij vasi, arhivskih virov in literature pa se je pripravila potujoča fotografska razstava o požganih vaseh v Julijski krajini. Cilj projekta je bil povečati ozaveščenost med mlajšimi generacijami, da je spomin na vojna uničenja pomemben del njihove lokalne identitete.

Organiziranih je bilo 5 dogodkov:

  1. Usposabljanje iz ustne zgodovine: Koper, 12. do 16. oktober 2015.

Udeležilo se ga je 30 državljanov iz Slovenije. Posvečen je bil prikazu metod ustne zgodovine študentom humanistike, s poudarkom na pomenu spominov pri raziskovanju zgodovine na primeru požigov vasi med 2. svetovno vojno na območju nekdanje Operacijske cone Jadransko Primorje.

  1. Dokumentarni projekt: Šmarje pri Kopru (SLO), Žejane (HR), Miren (SLO), Dolina (IT) in Nova Gorica (SLO), 18. do 24. februar 2017.

Srečalo se je 205 državljanov, 140 iz Slovenije, 25 iz Italije, 40 iz Hrvaške. Dogodek je bil posvečen predvajanju posnetega dokumentarnega filma o požigih vasi na obmejnem območju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško v času nemške uprave med 2. svetovno vojno.

  1. Potujoča fotografska razstava: Mačkolje (IT), Šmarje (SLO), Lipa (HR), Pazin (HR), Žminj (HR), Fažana (HR), Medulin (HR), Pulj (HR) in Nova Gorica (SLO), 1. junij 2016 do 28. februar 2017.

Udeležilo se je je 1800 državljanov, 300 iz Slovenije, 200 iz Italije in 1300 iz Hrvaške. Razstavljene so bile fotografije požigov vasi med 2. svetovno vojno, ki so ozaveščale ljudi o tragičnih dogodkih, ki jih je doživelo civilno prebivalstvo.

  1. Okrogla miza: Koper (SLO), 18. januar 2017.

Okrogle mize se je udeležilo 80 državljanov, 55 iz Slovenije in 25 iz Hrvaške. Posvečena je bila problematizaciji in diskusiji o politikah spomina do nasilja med 2. svetovno vojno, predvajanje v živo pa je omogočilo sodelovanje in spremljanje dogodka tudi prek interneta.

  1. Spominska obeležja: Šmarje pri Kopru (SLO), Žejane (HR), Miren (SLO) in Dolina (IT), 18. do 24. februar 2017.

Srečalo se je 145 državljanov, 80 iz Slovenije, 25 iz Italije, 40 iz Hrvaške, ki so prisostvovali otvoritvi spominskih obeležij – spominskih kock, ki se jih je postavilo v sodelovanju z občinami in/ali krajevnimi skupnostmi v spomin na požige izbranih vasi.

Več o projektu najdete na spletni strani.

Več primerov je objavljenih v spletni knjižnici CMEPIUS Primeri dobrih praks.

EZD v številkah

Na razpis 2018 je Izvajalska agencija prejela 1638 prijav. Iz Slovenije je prispelo 46 prijav, kar predstavlja 2,8 % vseh prispelih prijav. Na evropski ravni je bilo odobrenih 353 projektov, od tega 12 iz Slovenije, kar predstavlja 3,4 % odobrenih projektov. Uspešnost oddanih prijav s slovenskim prijaviteljem je 26 %. V projektnih konzorcijih sodeluje 80 organizacij iz Slovenije. Več o rezultatih razpisa je objavljeno v publikaciji Europe for Citizens Results 2018.

Od leta 2014 do 2017 je bilo na razpisu programa Evropa za državljane izbranih 29 slovenskih koordinatorskih projektov. V programu pa je v tem obdobju sodelovalo tudi več kot 160 partnerskih organizacij iz Slovenije, od tega kar 65 v letu 2017.