Leonardo da Vinci prenos inovacij
1. Vsebinska izvedba:
- Avtorske pravice
- Stroški dela
- Plačila
- Dokazila
- Ali so sredstva programa VŽU državna pomoč in ali jih je treba upoštevati v pravilu »de minimis«?
1. Avtorske pravice
Kako je urejeno lastništvo rezultatov projekta?Pogodba o financiranju projekta, sklenjena z Nacionalno agencijo, v splošnih pogojih, člen II.3, določa, da se lastništvo rezultatov projekta, vključno z industrijskimi pravicami intelektualne lastnine ter poročili in drugo dokumentacijo z njimi v zvezi, prenese na pogodbenika.
Lastništvo oziroma uporabo rezultatov in njihovo komercializacijo morajo partnerji sami urediti med seboj.
Nacionalna agencija in Evropska komisija imata pravico, da neomejeno uporabljata rezultate projekta, predvsem z namenom prikazovanja ali razširjanja, kot se jima zdi primerno, pod pogojem, da tovrstna uporaba ne krši načela zaupnosti ali predhodno uveljavljenih industrijskih pravic in pravic intelektualne lastnine.
Finance
1. Stroški dela (staff costs)
Kateri stroški dela se upoštevajo kot upravičeni? Eden od naših partnerjev nam je poslal obračun stroškov dela, ki presega najvišje dnevne tarife za stroške osebja, ki so bile določene z razpisom in smo jih upoštevali pri pripravi finančnega načrta v prijavi.
Upravičeni stroški dela (»staff costs«) na projektu se izračunavajo v skladu z nacionalnimi pravili. To pomeni, da se način izračunavanja stroškov dela med partnerji iz različnih držav lahko razlikuje. Znesek, ki ga bo pogodbenik uveljavljal za povračilo pri končnem poročilu, bo Nacionalna agencija preverila na podlagi realiziranih delovnih dni in dejanskih dnevnih zneskov. Kot upravičen strošek se bo priznal dejanski strošek plač, vendar največ do vrednosti izračunane iz realiziranih delovnih dni pomnoženo z maksimalnimi upravičenimi dnevnimi tarifami za stroške osebja določenimi z razpisom1.
Primer izračuna dejanskih dnevnih zneskov za partnerja iz Slovenije, ki je javni zavod, na mesečni ravni za npr. januar 2008:
- Zaposleni je v mesecu januarju 2008 delal na projektu 40 % svojega delovnega časa.
- Mesečni stroški dela so znašali 2.245 EUR2.
- Zaposleni je v januarju 2008 delal 21 delovnih dni. Število delovnih dni na projektu je 8,4 dni (izračun: 40% od 21).
- Dejanski dnevni znesek za izračun stroškov dela za zaposlenega na projektu za delo opravljeno v obravnavanem obdobju je 106,90 EUR (izračun: 2.245/21).
- Upravičeni stroški projekta so 898 EUR (izračun: 106,90 * 8,4 ali 40% od 2.245 – do razlik pri decimalkah prihaja zaradi zaokroževanja).
Iz zgoraj navedenega primera izhaja, da se vrednost dejanskih dnevnih zneskov lahko razlikuje po posameznih mesecih in da se dnevni zneski računajo na posameznika.
Primer izračuna dejanskih dnevnih zneskov za partnerja iz Slovenije, ki je javni zavod, na letni ravni (kot bi ga izračunali ob končnem poročilu za leto 2008):
- Zaposleni je v letu 2008 delal na projektu 40% svojega delovnega časa.
- V letu 2008 je zaposleni koristil 24 ur letnega dopusta in bil 5 dni odsoten zaradi bolniške.
V projekt so vključeni tudi učitelji srednjih poklicnih šol, ki v okviru rednega izvajanja pouka testno uporabljajo metode poučevanja, razvite na projektu. Ali lahko stroške dela iz rednega delovnega razmerja, ki se financirajo iz nacionalnega proračuna, v deležu vezano na izvedbo projekta, uveljavlja na projektu kot sofinanciranje?
Odgovor na to vprašanje ni enostaven, zato v nadaljevanju podajamo daljšo obrazložitev, v katerih primerih se stroške dela učiteljev lahko uveljavlja na projektu kot sofinanciranje.
Uveljavljanje stroškov dela učiteljev na EU projektu je posebnost, ki izhaja iz načina obračunavanja tedenskega polnega delovnega časa učitelja, saj se le-ta meri posredno preko njihove tedenske učne obveznosti, ki je definirana v ZOFVI3. Polni delovni čas učitelja predstavlja delovno obveznost učitelja, ki obsega poleg pouka in drugih oblik organiziranega dela z dijaki tudi pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, potrebno za uresničevanje izobraževalnega procesa.
V skladu z EU pravili so neupravičeni stroški vsi, ki jih prijavitelj prijavi in krije z drugo akcijo ali delovnim programom, za kar prejme dotacijo iz EU sredstev oziroma kateregakoli drugega vira. S tega vidika se učna obveznost ne more uveljavljati kot upravičen strošek projekta, ker bi jo učitelj na šoli opravljal ne glede na to ali bi bil vključen v projekt ali ne. Na projektu se lahko uveljavlja stroške dela vezane na pripravo na pouk in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa.
Izhajajoč iz zgoraj navedenega, se na projektu Leonardo da Vinci, Prenos inovacij, kot upravičen strošek lahko uveljavljajo stroški dela učiteljev, povezani z izvedbo projekta v okviru priprave na pouk in drugo delo, ne pa v okviru učne obveznosti.
Kot dokazilo stroškov dela je potrebno voditi časovnice, iz katerih je po dnevih vidno število ur delovne obveznosti učitelja, koliko od tega znaša učna obveznost ter koliko ur je bilo opravljenih na projektu.
2. Plačila
Kdaj smo upravičeni do nakazila drugega predplačila?Realizacija katerih stroškov se upošteva: celotni stroški ali samo tiste, ki se sofinancirajo iz dotacije?
V skladu s pogodbo člen I.4.2 lahko pogodbenik zaprosi za drugo predplačilo, ko porabi vsaj 70% prvega predplačila.
Če upoštevamo, da je bilo prvo predplačilo 40 % vrednosti celotne dotacije in, da mora pogodbenik zagotoviti 25 % sofinanciranje, potem je pogoj, za nakazilo drugega predplačilo realizacija vsaj 28 % celotnih stroškov projekta, kot so ovrednoteni v pogodbi, člen I.3.1.
Če pogodbenik vloži zahtevek za drugo predplačilo preden realizira vsaj zgoraj omenjeno porabo sredstev se vrednost drugega predplačila (40 % vrednosti dotacije) zmanjša za še neporabljen del prvega predplačila.
3. Dokazila
Kaj pomenijo »certificirane kopije računov«?
Certificirana kopija dokumenta je kopija originala dokumenta, ki jo potrdi pogodbenik s podpisom pristojne osebe in svojim žigom. Pristojna oseba je lahko vodja projekta, finančni delavec, računovodja,… - oseba, ki je preverila, da je kopija enaka originalu.
***
1 Razpis programa za Vseživljenjsko učenje za leto 2007: “Table 5e: Lifelong learning Programme – Maximum eligible daily rates for Staff costs – Projects, Networks, Accompanying measures, Studies and Comparative Research”.
2 V tem konkretnem primeru znesek vključuje stroške plače (z vsemi pripadajočimi davki in prispevki), nadomestilo za prehrano med delom, nadomestilo za prevoz na delo in (ker gre za javni zavod) kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence.
3 ZOFVI Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
4. Ali so sredstva programa VŽU državna pomoč in ali jih je treba upoštevati v pravilu »de minimis«?
Dotacije iz programa VŽU niso državna pomoč, ker ta sredstva:
- niso intervencija države preko državnega proračuna,
- ne dajejo prednosti posameznim podjetjem, saj niso razdeljena selektivno (npr. v specifičnih gospodarskih sektorjih ali regijah),
- na izkrivljajo konkurence,
- ne vplivajo na trgovino med državami članicami EU.
Izobraževanje in usposabljanje ni del skupne evropske politike, sredstva programa VŽU so le evropski prispevek na tem področju, do njih so upravičene vse države EU, EFTA in pridružene članice. Sredstva niso razdeljena selektivno, temveč na podlagi razpisa ne glede na velikost, lokacijo ali sektor prijavitelja. (glej Sklep št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta).
Namen akcijskega programa EU na področju vseživljenjskega učenja (program Vseživljenjsko učenje – program VŽU)1 je z vseživljenjskim učenjem prispevati k razvoju EU v napredno družbo s sodobnim znanjem, trajnostnim gospodarskim razvojem, številnejšimi in boljšimi službami ter večjo socialno kohezijo. Prizadeva si zlasti za pospeševanje izmenjav, sodelovanja in mobilnosti med organizacijami ter sistemi izobraževanja in usposabljanja znotraj EU, da ti bi postali zgled kakovosti v svetovnem merilu. Zaradi tega je usmerjen v posodabljanje in prilagajanje sistemov izobraževanja in usposabljanja v sodelujočih državah, zlasti v okviru ciljev iz strategije EU 2020, in prinaša evropsko dodano vrednost posameznim državljanom, ki sodelujejo v aktivnostih mobilnosti in drugih aktivnostih sodelovanja (iz Vodnika za prijavitelje).
Sredstva programa VŽU niso državna pomoč in jih ni treba upoštevati pod pravilom »de minimis«.
© 2007-2012 CMEPIUS Slovenija. Vse pravice pridržane.











